Tea razmišlja

Ne še eno jamranje

Ne vem ali so krivi poporodni hormoni ali preveč časa na porodniški, ampak se mi zdi kot da bi imela bipolarno motnjo. Pridejo dnevi ko žarim, ko sem si sto na uro všeč in občudujem make up in outfit, ki sem si ga privoščila, spet drugič pa bi se skrila pred celim svetom.

Pridejo dnevi ko bi pojedla hladilnik s pečico vred in potem trenutki ko sem sita od zraka. Lahko sem najbolj trdna in močna ženska, ki jo lahko hitro potolče ena ranljiva izkušnja. Sama sebi grem že pošteno na živce, ko zapazim jamranje, ker bi lahko bilo dosti huje. No hujše od tega, da si že dva tedna nisem uspela umiti glave pač ne more biti. In zato si že naslednji dan privoščim frizerja in obenem še postrižem konice. Razvajanje. To je zame kraljevsko razvajanje, sploh ker mi tamala celo uro spi v vozičku. Zmagala sem.

In potem me zopet zadane, Tea lahko si srečna, dva zdrava otroka imaš in sploh ni tako hudo, čeprav sem včasih na robu živčnega izpada, ampak lahko bi bilo še dosti hujše. Sanjarim o tem kako je bilo včasih, ko sem bila brez otrok. Kako včasih opazujem brezskrbnost punc, ki še niso mame. Prav prikradla bi se kakšni v njeno življenje samo za en dan in namesto žuranja odspala 8 ur brez otroškega kričanja, prerivanja in nasploh predaha do jutra. Aleluja.

Pol pa bi me zopet zadelo, da brez svojih otrok ne morem živeti. Saj res ne. Ampak danes pač jamram in bruham vsa čustva, ki vrejo v meni. Jutri se bom po vsej verjetnosti drugače počutila. Tako pač je to nihanje. Pridejo dnevi ko se ti lahko utrga od vsega in dnevi, ko žaris.

Če pogledam sebe, si vsake toliko moram privoščiti žensko družbo in klepet, ker če sem preveč vpeta v otroški svet, pozabim na žensko dušo. In če ni nahranjena je lačna. In potem je ful drugačna. Je pa res, da prave prijateljice lahko prešteješ na prste ene roke, tako hitro “zbežijo” določene, ko postaneš mami. Ali se spremeniš ti ali se spremenijo one. Določene te razumejo in dihajo s teboj, ko to najbolj potrebuješ. Res pa je, da mamo najbolj razume tista, ki je že šla po tej poti. To, da ti otrok zboli ravno takrat ko ni treba ali ko si dogovorjena, razume mama, ki je dalo to čez.

Nočem posploševati, ampak je ponavadi tako. Ni pa vedno. To je moje jamranje in si pridružujem pravico, da sem si dala duška. Ne glede na vse, pa sem ponosna, da imam dva otroka, ki me neizmerno osrečujeta. Sploh, ko se mami spočije in zadiha. Takrat tudi lažje funkcionira. Imejte se rade ženske, v prvi vrsti zaradi sebe in potem boste lahko dajale vse kar boste želele.

 

Do naslednjič srčen pozdrav,

Tea♥

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja