Delena razmišlja, Mamin svet

Vrtec je zakon

Objava okoli vrtca se mi suka v glavi že od lanskega novembra, ko sva se odločila za vpis. Najprej sem bila prepričana, da bo Lovro ostal doma v varstvu babic do drugega ali tretjega leta. Pa sva si kaj hitro premislila 😛

Oba sva bila delovna, leteča in nikakor ni šlo vedno vse po načrtih tudi glede varstva, obenem pa tudi nisem želela obremenjevati tašče ali mame, z vsakodnevnim vragolijami našega sončka.

Odšla sem se informirat v vrtec, če je sploh možen vpis, ker so roki že pretekli.

No in ravno v decembru se je sprostila skupina, kamor smo se lahko vpisali. Sprva je sledilo uvajanje, ki ga je zelo dobro prenesel, kajti vedno sem v nekem kotu  tičala jaz in počutil se je varnega. Tudi ko so sledili umiki mamic in atijev za uro ali dve, ni bilo panike. Bila sem presrečna, kako zlahka je vse skupi potekalo 😉

Dokler ni šel sam v vrtec in bil je jok, kričanje, vse, samo, da ne bi odšel v učilnico. Uhh bila sem čisto vsa iz sebe.

Se bo takšno stanje umirilo? Bo kdaj boljše? Bo vedno tako? Počutila sem se nemočno, pekla me je vest, ker sem ga pustila samega. Samega med tujci.

No zdaj gledam na stvari popolnoma drugače. Bila je kriza, ki je morala miniti. Tako pač je. Eni so bolj dovzetni, drugi malo manj, eni pa sploh nimajo problemov.

Ko smo končno ozdraveli in zopet odšli v vrtec, je po treh dneh spet zbolel. In tokrat v bolj težji in gnojni obliki. Spet damo čez zdravljenje in ko pridemo v vrtec, je zopet zbolel! Vnetje ušes, visoka vročina.

Začela sem se spraševati, kaj je z mojim otrokom narobe, zakaj ima tako oslabljen imunski sistem, kljub raznoliki prehrani, uživanju vitaminov, vozičkanju in sprehajanju  v vseh vremenskih pogojev.

Prej ga ni moglo nič potolči, zdaj ko je v vrtcu, pa skoz bolan. Mešalo se mi je!

Ampak zaradi vsega tega nisem spremenila mnenja o vrtcu, o vzgojiteljicah, ki so ljubeče in predane našim otrokom. Ljubezen do vrtca je rasla v njem z vsakim obiskom. Danes že sam s takšnim veseljem odkoraka do sobe, se igra z otroki in carta pri vzgojiteljicah 🙂 

Če sem čisto iskrena, pa prav paše malce dopoldanskega miru in priprava kosila v miru, preden pride z vrtca naš pikec.  O vrtcih sem poslušala marsikaj od določenih mamic, ampak ni vedno tako, kot pravijo. Joj če bi vse poslušala in realizirala, kar sem prebrala na različnih medijih, danes verjetno ne bi imela otrok 😀

Vem, da bo še dosti bolezni, takšnih in drugačnih, da bomo imeli uši, velikooo bušk (joj že zdaj vsak teden pride z novo, ampak kaj hočem, če je rad aktiven in živahen 😛 ), vodenih koz in še in še drugih stvari.

Pa se zaradi tega ne obremenjujem več, ker ZAUPAM VRTCU, ZAUPAM VZGOJITELJICAMA, ki srčno opravljata svojo vlogo in ZAUPAM sebi, da otroka spravljam na pravo pot in mu omogočam sobivanje z preostalimi otroki, razvijanje motoričnih sposobnosti in veliko aktivnosti.

Konec koncev se v vrtcu naučijo veliko reda, delovnih navad, kar se že pridno kaže tudi doma 🙂

 

Tako, da z moje strani, lahko rečem le VRTEC JE ZAKON!:)

 

Do naslednjič srčen pozdrav,

Tea♥

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja