Delena razmišlja

Ti si moje ogledalo, jaz pa tvoje

V tokratni objavi, sem bom malce bolj posvetila mojem razmerju in sicer najini skupni poti.

Dejan je moj partner, najboljši prijatelj, ljubimec, najboljši “fotr” na svetu, nergač, zabavljač ever;)) Z njim mi nikoli ni dolgčas, tako ali drugače;) Ampak nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj spoznala takšnega fanta oziroma se zapletla z njim;) Najina zgodba je prikupna. Spoznala sva se v lokalu, kjer sem delala kot študentka. Na prvi pogled mi je bil posrečen, prijazen, zabaven, simpatičen. Kar dolgo je prihajal ob mojih smenah in bil je prava poživitev. Z njim sem se zelo rada pogovarjala, nekako sva govorila skupni jezik. Tako sva se navezala eden na drugega, kajti čedalje bolj sva se spoznavala. Vendar je vseeno preteklo nekaj časa, da sva se odločila za skupno pot, ki jo krmariva še danes.

Na začetku je tako kot pri vsaki vezi zelo sladko, dokler se ta med ne poliže. Bolj sva se spoznavala in nekako “udomačila”, bolj je prihajalo do prvih nesoglasij in prepirov. Tako spoznaš še druge plati svojega partnerja in dejansko vidiš, kakšen je po vseh prvih zmenkih, ko še ne pokažemo vseh svojih atributov, bodisi lepih ali grdih. Ne bom rekla, da mi prepiri ali nesoglasja pašejo, ampak včasih pa so res potrebni, vsaj, da se malo zdereš, poveš svoje, se odmakneš in potem pobotaš in fajn poseksaš;) Jah, včasih je potem še bolj strastno, mar ne?;)

Tega sem se zavedala, da v vezi pride do marsičesa, saj smo si ljudje zelo različni. Vsak na določeno stvar odreagira drugače. Všeč mi je, ker rasteva skupaj. Zelo si zaupava in delava na skupni poti. Lokal, kjer sem delala, sva vzela v najem, kjer oba delava. Tako sva večino časa skupaj tako partnersko kot poslovno. In morem povedati, da mi to dejansko paše, kljub temu, da se zaradi tega včasih skregava, še vseeno oba stremiva z istimi cilji.

Res ne morem verjeti, da sva tako isto misleča oziroma naju veselijo iste stvari. Seveda se najdejo določene stvari, katerim se še vedno noče prilagoditi in to so šopingi;)) Haha Dejan znori, če more iti z menoj v šoping center;) Ampak mi prav paše biti sama, da imam lahko mir;)

Mi je pa izredno všeč njegov pogled na življenje, tisti optimizem in dobra volja. Kako izredno uživa v naravi, hribih, je tako preprost in nematerialno usmerjen. Tako skromen, želi si le ljubezni. Tako malo, jaz pa si včasih ne znam postaviti meja. Joj kako se mi včasih zdi, da si tako utežujem določene stvari v življenju. In potem je tukaj Dejan in me razvedri. On je moj manjkajoči del. Sem bolj romantičen tip človeka. In všeč mi je, da po štirih letih v nama še vedno tlijo metuljčki. Tudi ko sem jezna nanj, sem še vedno vesela, da ga imam. In to se mi zdi zelo pomembno, da se vez ne glede na leta vedno vzdržuje, da ne zamrzne.

In veza me je naučila marsičesa, predvsem tega, da moram kdaj pa kdaj stopiti korak nazaj in je svet lepši. Da moram prenehati z zamerami, ki nama samo kratijo skupni čas. Čas že tako preveč beži in zato še toliko bom cenim naše skupne trenutke. Imamo se lepo kot družina. Tako zelo sva srečna ker imava Lovra. On naju je še bolj zbližal, ker je sad najine ljubezni, najina sreča. Zelo smo srečni ko preživljamo skupni čas doma, na sprehodih, hribih, izletih. Želiva si še več otrok, no Dejan bi jih imel 4 ali 5, jaz pa bi bila zadovoljna tudi s tremi;)

Čaka naju še veliko poti, do takrat pa bova krmarila in videla kam naju bo odnesla pot. Skozi njega bom vedno videla svoj odsev in se zavedala, kako veliko lahko dajem in sprejemam.

Do naslednjič lep sončen pozdrav,

z ljubeznijo Tea💚

 

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja