Delena razmišlja, Mamin svet

Ena vrata se zaprejo, da se lahko druga odprejo

Zadnje čase sem bila malo manj vpeta v samo dogajanje okoli bloga, predvsem zaradi dveh selitev, ki so terjale svoj čas in davek, predvsem na psihičnem počutju in fizični utrujenosti. Da še ni bilo dovolj, je zbolel še Lovro in vse je potekala še malček počasneje.

Pred novim letom, si za letošnje leto nisem obljubljala nekih nemogočih ciljev, želja, sem si pa želela določenih sprememb. Predvsem sva si želela, da bi lahko čim večkrat preživljali čas skupaj kot družina, da bi najina ljubezen rasla ter predvsem, da bi delala stvari, ki naju veselijo in s katerimi rasteva ne pa naju zavirajo oz. nama onemogočajo višje cilje.

No in tu sva bila istih misli, da je prišel čas za zaprtje gostilne, ki sva jo imela v najem. Dala sva ogromno energije, časa, da sva poskušala speljati svojo zgodbo, ki je premnogokrat naletela na gluha ušesa, na določene borbe.

Bila je dobra prilika, lahko bi rekla odskočna deska za naprej, kako se določene stvari strežejo in kako ne. Naučila sva se ogromno, dobila sva veliko izkušenj, ki jih bova vsekakor izkoristila v prihodnje.

Danes pa so ta vrata zaprta, za vekomaj! In srečna sem, da se je odvalil ta kamen iz mojih pleč. Končno sva lahko zadihala. Obrnila svoj list drugim stvarem. Ena vrata se vedno v vsakem obdobju zaprejo, da se lahko odprejo druga, ki so še boljša, lepša in bolj vabljiva:)

Trenutno sem razpeta med zlaganjem in urejanjem svojega novega doma v Zabukovici. Čaka naju še dosti dela, da si urediva svoj brlog, ampak ne znam povedati, kako se veselim novih ciljev, novih stvari, ki naju čakajo.

Tudi kar se tiče dela, se nama odpirajo nove, dobre ponudbe. Ne znam povedati, kako sem vesela, ko ljudje v tebi vidijo vse tisto, kar vidiš sam. Ko vidijo tvoj trud, ambicioznost, željo, vnemo in delo. To je to:)

In ko me kdo vpraša, ti je žal, ker sta zaprla gostilno, mu z nasmehom na obrazu odgovorim NEEE, super je!:) Najboljša odločitev v življenju!

Mi je žal, ker sva mesto zamenjala za vas? Pred leti, bi rekla ja. Danes pa je moj odgovor NE. Srečna sem, ker bom dobila svojo hišo, ker bom priča njenemu opremljanju in ker bo v njej zlita najina zgodba, najini spomini, naša sreča in ljubezen.

Je lahko življenje še lepše? Ko najmanj pričakuješ te življenje strese iz vseh strani. Včasih boli in ne najdeš izhoda, vendar se vedno najde druga pot.

 

Do naslednjič prisrčen pozdrav,

Tea ♥

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja